Orodje Network Utility je sestavni del MacOS X sistema in ga ni potrebno posebej namestiti. Namenjen je osnovnim operacijam nad omrežjem, ki ga potrebuje vsak že srednje zahtevni uporabnik. Te operacije je mogoče izvesti tudi skozi terminalsko konzolo (Terminal.app) s pisanjem posebnih ukazov, a je z uporabo grafičnega klienta  toliko lažje in preglednejše.

Aplikacijo je mogoče najti v imeniku Pripomočki (Utilities) znotraj imenika Aplikacije. Sestavljena je iz osmih zavihkov pri katerih vsak predstavlja svoj sklop funkcionalnosti.

1. Info

Zavihek Info vsebuje podatke o mrežnih vmesnikih, ki so priklopljeni na vašega Mac-a in preko katerih se lahko povežete z omrežjem.

V spustnem meniju je potrebno izbrati tip naprave. Žični omrežni kabel in brezžični vmesnik sta ponavadi poimenovana kot en0 in en1. Ključni podatki, ki jih dobimo, so recimo MAC naslov mrežnega vmesnika, lokalni IP naslov, hitrost povezave… Informacija o MAC naslovu je recimo koristna takrat, kadar želimo svoj računalnik “prikleniti” na router brez gesla, kjer nastavimo, da se router povezuje zgolj z znanimi napravami.

2. Netstat

Funkcionalnost Netstat je za povprečnega uporabnika neuporabna, a toliko bolj pomembna za administratorje pri odkrivanju napak na omrežju.

Pri prvi izbiri (Display routing table information) se izpiše seznam vseh naprav v vašem lokalnem omrežju.

3. Ping

Z operacijo Ping preverjamo, ali se nam nek strežnik odziva ali ne. Deluje tako, da aplikacija pošlje strežniku majhen paketek na katerega strežnik odgovori. Pri tem se meri čas preko katerega lahko ocenimo hitrost povezave.

V vnosno vrstico vpišemo spletni naslov ali IP naslov oddaljenega srežnika, pri tem pa določimo, ali želimo neprestano povpraševanje po stanju strežnika ali zgolj znotraj neke omejitve in pri tem ocenimo povprečni odzivni čas in morebitno izgubljanje paketkov.

4. Lookup

Z ukazom lookup lahko dobimo več informacij o domeni. Tako lahko recimo vprašamo kateri poštni strežnik pripada določeni domeni (z vprašanjem po MX record-u), katerim imenskim strežnikom pripada ipd…

5. Traceroute

Z vpisom spletnega naslova ali IP številke lahko preverimo, po kateri poti potuje paketek podatkov do določenega strežnika. Orodje izpiše vsak strežnik, ki se na tej poti nahaja in vse odzivne čase, tako da lahko razberemo kje je vzrok počasnega prenosa ali celo kaj blokira naš paketek.

Aplikacija je recimo zanimiva pri prenosu večjih datotek iz spleta, kjer imamo na izbiro več različnih strežnikov po svetu (Mirror). Na podlagi izmerjenega se odločimo za optimalen prenos.

6. Whois

Pri vsaki vpisani domeni v ukazno vrstico lahko preverimo njene osnovne podatke, kot so kdo je lastnik, kdaj poteče, kje je registrirana…

7. Finger

Finger je stara (legacy) funkcionalnost, ki ni več v uporabi (oz. nima pravega smisla). Namenjena je bila preverjanju aktivnosti uporabnikov na “drugi strani”.
Bistvo aplikacije je povzel tudi Facebook z njegovo funkcionalnostjo “dregni me”.

8. Port Scan

Z uporabo segmenta Port scan preverimo, kateri porti so dosegljivi na določenem naslovu. Porti so za lažjo predstavo virtualni kanali, ki tečejo po naši mreži in vsak ima določeno funkcijo. Port 80 je na primer namenjen brskanju po spletu z brskalnikom (IE, Chrome, FF, …). Ostale porte s splošno uporabo, si lahko ogledate tukaj.

Če želite preveriti, katere porte imate odprte na vašem računalniku, v vnosno vrstico vpišite “localhost” in aplikacija vam bo napravila seznam. Na podlagi tega se odločite, katere porte boste blokirali ali sprostili z vašim požarnim zidom (firewall).