iStatPro je napredni vtičnik (widget), preko katerega lahko na enem mestu nadziramo stanje vseh naprav v svojem Mac-u kot so disk, CPU, RAM, mrežni prenos, temperaturo, stanje akumulatorja ….
Program je brezplačen in po namestitvi dosegljiv med vtičniki (tipka F4).
Prenesete si ga lahko od tukaj.
Malo uporabnikov MacOS X-a ve, da je v sistemu skritih nekaj preprostih iger v besedilnem načinu, ki nam znajo skrajšati čas. Za igranje iger je potrebno odpreti Terminals.app.
V odprtem oknu vpišite “emacs” in pritisnite Return. Odprla se bo aplikacija, v kateri pritisnete tipko Esc in nato črko x. Aplikacija vam bo omogočila vpisati ukaz. Igre lahko poženete s sledečimi ukazi:
Klasične igre - snake, tetris and pong
Vaš osebni psihiater, ki vas lahko pripelje to samomora - doctor
Eden izmed prvih ohranjevalnikov zaslona - life.
Raziskovalec - dunnet
Igra, ki se poigra s črkami na vašem zaslonu - zone
Orodje Network Utility je sestavni del MacOS X sistema in ga ni potrebno posebej namestiti. Namenjen je osnovnim operacijam nad omrežjem, ki ga potrebuje vsak že srednje zahtevni uporabnik. Te operacije je mogoče izvesti tudi skozi terminalsko konzolo (Terminal.app) s pisanjem posebnih ukazov, a je z uporabo grafičnega klienta toliko lažje in preglednejše.
Aplikacijo je mogoče najti v imeniku Pripomočki (Utilities) znotraj imenika Aplikacije. Sestavljena je iz osmih zavihkov pri katerih vsak predstavlja svoj sklop funkcionalnosti.
1. Info
Zavihek Info vsebuje podatke o mrežnih vmesnikih, ki so priklopljeni na vašega Mac-a in preko katerih se lahko povežete z omrežjem.
V spustnem meniju je potrebno izbrati tip naprave. Žični omrežni kabel in brezžični vmesnik sta ponavadi poimenovana kot en0 in en1. Ključni podatki, ki jih dobimo, so recimo MAC naslov mrežnega vmesnika, lokalni IP naslov, hitrost povezave… Informacija o MAC naslovu je recimo koristna takrat, kadar želimo svoj računalnik “prikleniti” na router brez gesla, kjer nastavimo, da se router povezuje zgolj z znanimi napravami.
2. Netstat
Funkcionalnost Netstat je za povprečnega uporabnika neuporabna, a toliko bolj pomembna za administratorje pri odkrivanju napak na omrežju.
Pri prvi izbiri (Display routing table information) se izpiše seznam vseh naprav v vašem lokalnem omrežju.
3. Ping
Z operacijo Ping preverjamo, ali se nam nek strežnik odziva ali ne. Deluje tako, da aplikacija pošlje strežniku majhen paketek na katerega strežnik odgovori. Pri tem se meri čas preko katerega lahko ocenimo hitrost povezave.
V vnosno vrstico vpišemo spletni naslov ali IP naslov oddaljenega srežnika, pri tem pa določimo, ali želimo neprestano povpraševanje po stanju strežnika ali zgolj znotraj neke omejitve in pri tem ocenimo povprečni odzivni čas in morebitno izgubljanje paketkov.
4. Lookup
Z ukazom lookup lahko dobimo več informacij o domeni. Tako lahko recimo vprašamo kateri poštni strežnik pripada določeni domeni (z vprašanjem po MX record-u), katerim imenskim strežnikom pripada ipd…
5. Traceroute
Z vpisom spletnega naslova ali IP številke lahko preverimo, po kateri poti potuje paketek podatkov do določenega strežnika. Orodje izpiše vsak strežnik, ki se na tej poti nahaja in vse odzivne čase, tako da lahko razberemo kje je vzrok počasnega prenosa ali celo kaj blokira naš paketek.
Aplikacija je recimo zanimiva pri prenosu večjih datotek iz spleta, kjer imamo na izbiro več različnih strežnikov po svetu (Mirror). Na podlagi izmerjenega se odločimo za optimalen prenos.
6. Whois
Pri vsaki vpisani domeni v ukazno vrstico lahko preverimo njene osnovne podatke, kot so kdo je lastnik, kdaj poteče, kje je registrirana…
7. Finger
Finger je stara (legacy) funkcionalnost, ki ni več v uporabi (oz. nima pravega smisla). Namenjena je bila preverjanju aktivnosti uporabnikov na “drugi strani”.
Bistvo aplikacije je povzel tudi Facebook z njegovo funkcionalnostjo “dregni me”.
8. Port Scan
Z uporabo segmenta Port scan preverimo, kateri porti so dosegljivi na določenem naslovu. Porti so za lažjo predstavo virtualni kanali, ki tečejo po naši mreži in vsak ima določeno funkcijo. Port 80 je na primer namenjen brskanju po spletu z brskalnikom (IE, Chrome, FF, …). Ostale porte s splošno uporabo, si lahko ogledate tukaj.
Če želite preveriti, katere porte imate odprte na vašem računalniku, v vnosno vrstico vpišite “localhost” in aplikacija vam bo napravila seznam. Na podlagi tega se odločite, katere porte boste blokirali ali sprostili z vašim požarnim zidom (firewall).
Kadar želimo Apple računalnik uporabljati kot predvajalnik videa ali glasbe, je nakup daljinskega Apple upravljalnika logično dejstvo, saj nam prihrani marsikateri sprehod do mize. Le tega lahko po nakupu pričnemo uporabljati takoj, saj je privzeta nastavitev Mac računalnikov, da sprejema ukaze preko IR porta in se na njih odzove.
Kadar imamo v istem prostoru več Apple naprav (iMac, MacBook Pro, Apple TV, iPod) s katerimi daljinski upravljalnik deluje, moramo nastaviti s katerimi naj bo uparjen in s katerimi ne.
Vezavo in razvezavo lahko izvedemo samo z daljinskim upravljalnikom in sicer tako, da iz bližine nekaj centimetrov za pet sekund držimo kombinacijo tipk “Menu + >” za uparitev ali “Menu + <” za razvezavo.
Kadar pa ne želimo, da bi se naprava odzivala na IR signale dalinjskega upravljalnika, pa to možnost izključimo v nastavitvah sistema na sledeči način:
- Odpri Sistemske nastavitve – System Preferences iz Apple () menija v zgornjem levem kotu zaslona.
- Izberi ikono Security in prvi zavihek General.
- V levem spodnjem kotu klikni na ključavnico, da aktiviraš admnistratorski način z vpisom gesla.
- Ko se opcije prižgejo, klikni zadnjo: “Disable remote control infrared receiver”.
Facebook (chat) omogoča povezljivost preko protokola Jabber, zato je mogoče njegov klepet uporabljati iz drugih aplikacij. Seznam, katere aplikacije ga podpirajo si je mogoče ogledati tukaj.
Pogledali si bomo, kako se nastavi v iChat, ki je sestavni del MacOS X-a.
1. Pojdi na iChat -> Preferences
2. V odprtem oknu z nastavitvami klikni zavihek Accounts in ikono +
Vpisati je potrebno ustrezne nastavitve:
3. Account type – tip uporabniškega računa se izbere Jabber
4. Account name – uporabniško ime, ki se ga dobi pri svojem profilu http://www.facebook.com/uporabnisko_ime in se ga vpiše v formatu: uporabniško_ime@chat.facebook.com
5. Password – vaše geslo v Facebook
6. Odpreti je potrebno opcijo “Server options”
7. Strežnik je: chat.facebook.com
8. Port je 5222
Seznam vseh smeškov, ki se uporabljajo med Facebook chat-om, si lahko ogledate tukaj.
Angry IP scanner je odprtokodni večplaformski program za raziskovanje omrežja. Je preprost za uporabo in zaradi uporabe več niti hitro razišče območje IP naslovov in pripadajočih portov. Namestitev aplikacije ni potrebna, saj jo je mogoče zgolj prenesti iz spleta in zagnati.
Večkrat se lahko znajdete v situaciji, ko vas zanima, kakšen IP naslov ima neka naprava, ki je priključena v vaše omrežje. Aplikacija deluje tako, da se sprehodi po vseh IP naslovih na definiranem območju, ter napravi ukaz ping. Preveri, ali se na določenem naslovu nahaja prižgana naprava, ki se odzove. Če je mogoče, izpiše tudi druge koristne informacije, kot so ime računalnika, odprte porte, ime prijavljenih uporabnikov v windows okolju, …
Pridobljene podatke je mogoče izvoziti v formate TXT, CSV, XML ali IP-Port seznam.
Osnovna funkcionalnost tiskanja dokumentov na MacOS omogoča tudi možnost shranjevanja dokumentov v priljubljeni PDF obliki, za katero je na windows računalnikih potrebno imeti dodatno programsko opremo.
Opcija shranjevanja in ustvarjanja PDF dokumentov se nahaja v oknu za tiskanje, ki ga prikličemo po standardni poti (večinoma File -> Print) ali s pritiskom kombinacije tipk CMD+P.
V spodnjem levem delu okna se nahaja spustni meni, katerega se raztegne s pritiskom na gumb. Izbrati je potrebno možnost “Save as PDF”. V odprtem oknu izberemo pot, kamor želimo, da se ustvarjen PDF dokument shrani.
Nobena izmed programskih paketov na mac-u ne dovoljuje odpiranje PDF datotek znotraj Google Chrome-a. Obstaja pa preprosta rešitev, kako to možnost pridobimo. Znotraj priljubljenega brskalnika je namreč vtičnik za prikaz PDF datotek že nameščen, vendar privzeto izključen. Aktivira se ga na sledeč način:
- V iskalno vrstico Google Chrome-a vpišite: about:plugins
- Na vrhu seznama se prikaže vtičnik “Chrome PDF Viewer”
- Klikni na povezano “Omogoči”
Komponenta je izredno hitra in pravilno prikazuje večino PDF dokumentov. Zatakniti se zna pri zaščitenih datotekah (proti pisanju ali proti presnemavanju).
Trenutna pomanjkljivost komponente, ki jo opažamo, je manjkajoč prikaz statusne vrstice (napredka) prenosa.
Pri izdelovanju dokumentacije ali pri urejanju slik je izdelovanje posnetkov strani (screenshot) pogosto opravilo. MacOS ima orodje za izdelovanje posnetkov že vgrajeno, zato ni potrebno nameščati dodatne programske opreme. Poglejmo, kako se ga uporablja.
Na voljo so sledeče bližnjice:
| Shift-Cmd-3 | Posnetek celotne strani v datoteko |
| Shift-ctrl-Cmd-3 | Posnetek celotne strani v odložišče |
| Shift-Cmd-4 | Posnetek označenega dela v datoteko |
| Shift-ctrl-Cmd-4 | Posnetek označenega dela v odložišče |
Kadar izberemo shranjevanje posnetka v odložišče, se datoteka ustvari na namizju.
Pri izdelovanju posnetka označenega dela, se po kombinaciji tipk na zaslonu prikaže križ. Pritisnemo iz držimo tipko na miški, ter raztegnemo območje, ki ga želimo posneti.
Večkrat se med vsakodnevnim delom pojavi potreba po uporabi kakšnega programa, ki teče na drugi platformi kot je MacOS X – največkrat je to okolje Windows, lahko pa je tudi kaj bolj eksotičnega, kot sta npr. Android ali Linux.
S pomočjo aplikacije za virtualizacijo, ki se jo namesti na sistem, je mogoče zaganjati različne operacijske sisteme in jih uporabljati, kakor da bi bili primarno nameščeni na računalniku. Seznam podprtih sistemov si lahko ogledate tukaj. Virtualni računalnik je mogoče na sistem namestiti na dva načina: namestitev iz namestitvenih CD-jev ali kopiranje že obstoječe slike.
Da bi vam olajšali namestitev in preiskušanje novih različic različnih operacijskih sistemov, obstajajo spletne strani, kjer so slike za podporo Virtualbox-u že napravljene. Večinoma so brezplačne le tu pa tam je potrebno za nameščeno sliko odšteti 5 EUR, kar odtehta uro ali dve dela. Seveda govorimo o brezplačnih platformah, ki jih je mogoče kopirati brez kršitve avtorskih pravic. Vse kar morate napraviti je to, da si jo prenesete na lokalni disk, ter jo uvozite v VirtualBox okolje.
Ko je okolje novega računalnika postavljeno, se ta obnaša tako, kot da bi do nje dostopali preko oddaljenega namizja (RDP). Pred zagonom lahko vsakemu virtualnemu računalniku določimo koliko lokalnih virov (spomin, disk, spomin grafične kartice, procesorska moč, …) lahko porabi. Prav tako lahko uporablja strojno opremo njenega gostitelja (USB porti, CD, …). Hkrati je lahko zagnanih več virtualnih računalnikov.
Če se želimo po namestitvi okolja v njem igrati ali preizkušati različne parametre nameščene programske opreme, lahko pred spremembami napravimo njegovo kopijo (kopijo slike). Originalno sliko lahko ponovno pripnemo in nad njo izvajamo drugačne operacije ali pa jo uporabimo kot varnostno kopijo s katero lahko sistem ob morebitnem sesutju vrnemo v začetno stanje.